Celi čas mi je po glavi hodila misel restavracija Izola.
Bližal se je pomembni dan, ko smo bili zmenjeni z bivšimi sošolci še iz osnovne šole, da bomo po tolikem času vseeno le naredili neko obletnico ter se po tolikem času skupaj dobili. Lih tako, da se malo srečamo, obujamo spomine, poklepetamo in probamo morda med seboj ponovno navezati kakšen stik. Ker je sam dogodek organizirala sošolka, ki je že v osnovni šoli rada prevzela takšno delo, smo se odločili, da bomo našo obletnico izpeljali kar v restavraciji, ki je bila last strica od te sošolke.
Tako je bila izbrana restavracija Izola dobra izbira, saj je bila dovolj velika tudi za takšne večje skupine, kot smo bili tudi mi. To restavracijo, kot je restavracija Izola pa smo tudi vsi poznali, tako da ni bilo nobenega dvoma, da smo vsi vedeli kje točno je. Navsezadnje smo pred leti imeli tukaj tudi zaključek valete. K sreči so določili takšen termin, da je ustrezal vsem, saj je bilo vsem v interesu, da se dobimo v čim večjem številu. Tako je Mojca, ki je bila skrbna organizatorka, lepo prosila tudi, če lahko probamo priti do tistih stikov sošolcev, ki so šli živet stran od obale, da bi res bili vsi prisotni. Tako smo tudi uredili nekaj prenočišč, da je lahko tudi Matija iz Maribora in Miha iz Celja, prišla in da sta lahko v miru prespala noč. Tako se je datum naše obletnice iz osnovne šole vedno bolj približeval, da sem bila iz dneva v dan vedno bolj neučakana, saj sem tudi sama res redko bila kdaj na obali. Saj sem v Izolo prišla le takrat, ko sem se oglasila pri mami n kosilu, kar pa so bili pretežno le vikendi. Vsa neučakana, sem že razmišljala kako se bom uredila, kaj bom oblekla in kaj obula.
Saj po eni strani nisem želela biti preveč zrihtana, pa tudi v trenerki ravno nisem želela priti, saj je restavracija Izola navsezadnje še kar ugledna restavracija.