Takoj po končani srednji šoli sem se zaposlil v velikem trgovskem podjetju.
Med šolanjem sem pridobil štipendijo tega podjetja, tako, da me je služba čakala. Po desetih letih dela v trgovini in vzpenjanja po lestvici navzgor, sem prišel do spoznanja da višje ne morem. Poslovodja trgovine je najvišje kar lahko dosežem, višje ne gre. Moja politična ne opredelitev mi zavira nadaljnje vzpenjanje. Čas je za spremembo, čas je za menjavo službenega okolja. Tudi inštruktorja vožnje v avtošoli me je vse manj zanimala. Bi rad poizkusil nekaj novega, nekaj drznega. Pa slučajno pred vhodom v naš blok opazim kombi z napisom žaluzije in senčila. Zapišem telefonsko številko. Revolucija na področju senčil se začenja tudi pri nas. Žaluzije nadomeščajo in izpodrivajo klasične zavese na oknih in balkonskih vratih. Težke zavese iz blaga počasi izginjajo, estetsko lepše in bolj praktične žaluzije vseh možnih barv jih kar hitro nadomeščajo. In jaz hočem bit zraven pri tej revoluciji senčil.
Naslednje dopoldne pokličem na zapisano telefonsko številko. Na drugi strani se oglasi prijeten ženski glas. Povem kdo sem in kaj hočem, da sem opazil njihov kombi in bi želel delati pri njih, če imajo kaj prostora zame. Spet sreča, ženska pove, da sta jih ravno kar zapustila dva monterja, odšla sta v pokoj in da res potrebujejo svežo moč. Dogovorim se za sestanek in tako so naslednjih deset let žaluzije postale vir za moj kruh. Hitro sem se priučil potrebnega znanja in že po pol leta sem imel svojo ekipo monterjev. Posel je cvetel, najprej so žaluzije krasile okna moje velike žlahte, potem pa je dela postalo že skoraj preveč oziroma delovni teden je že bil prekratek. Moral sem malo ustaviti konje, drugače bo zmanjkalo dela, naredili smo še eno ekipo monterjev.
Tako je bilo zdaj dosti več prostega časa, delo pa je bilo vseeno narejeno. Šefi zadovoljni, jaz zadovoljen, stranke zadovoljne. Kaj hočeš še lepšega.