Ko se ti začne rušiti dobro počutje najprej sploh ne veš, kaj točno se dogaja. Seveda najprej pomisliš, da si bolan in se naročiš na pregled. Zdravniku poveš, kako se počutiš in zdravnik te da na pregled krvi, blata in urina. Po navadi je tako. Ko sem sam stopil do zdravnika, da se ne počutim dobro, mi je že namignil, da bi lahko šlo za izgorelost. Poznal sem ta izraz, vedar sem vedno mislil, da jaz tega ne morem doživeti. Ko sem čakal na rezultate izvidov, sem premišljeval marsikaj. Prepričan sem bil, da izvidi ne bodo v redu, ker je bilo moje počutje res slabo. Zdravnik me je pokical domov in mi povedal, da so izvidi v redu in me naročil na pregled.
Komaj sem čakal, da pridem na pregled in da mi zdravnik pove, kaj se dogaja z menoj. Ne boste verjeli, zame si je vzel natanko 5 min in mi predpisal zdravila za psihično počutje. Tako sem s težavo šel v lekarno, ker sem se zavedal in čutil, da to ni zame. Doma sem zdravila dal na mizo in jih nekaj časa nisem niti pogledal.
Na kar sem poklical prijatelja, ki je bil zdravnik in povedal svojo izkušnjo. Napotil me je k psihologu in lahko rečem, da je to zame bila edina prava rešitev. Še danes sem mu hvaležen za to. Za nekatere zdravnike pa lahko samo rečem, da prehitro predpišejo zdravila, ker ne morejo v tako kratkem času preceniti ali jih človek potrebuje ali ne. Jaz sem razčistil pri sebi, danes živim drugačni stil življenja in to je to, kar sem potreboval.